AI Act za podjetja: kaj mora urediti slovensko podjetje

Ali AI Act velja za vaše podjetje?

Skoraj gotovo da, a v manjšem obsegu, kot pričakujete. Uredba deli obveznosti po vlogi. Ponudnik je, kdor AI sistem razvije in ga ponuja pod svojim imenom, na primer OpenAI ali podjetje, ki prodaja svojo AI aplikacijo. Uvajalec je, kdor AI sistem uporablja pri svojem delu, na primer podjetje, ki zaposlenim plača ChatGPT ali na spletni strani uporablja chatbot.

Večina slovenskih malih in srednjih podjetij je uvajalec. Če ste AI rešitev naročili po meri in jo uporabljate pod svojim imenom, ste lahko za ta sistem tudi ponudnik, zato se z izvajalcem dogovorite, kdo skrbi za katero obveznost. Zasebna, neposlovna uporaba ni zajeta.

Roki po Digital Omnibusu

Uredba se uvaja postopoma. Julija 2026 je bila sprejeta sprememba, imenovana Digital Omnibus (Uredba (EU) 2026/1744), ki velja od 27. julija 2026 in je zamaknila del rokov. Trenutno stanje:

Vir: Uredba (EU) 2024/1689 in povzetek sprememb Digital Omnibusa. Mnogi slovenski članki iz prve polovice 2026 še navajajo, da »vse velja od 2. avgusta 2026«; za visokotvegane sisteme to ne drži več.

Štiri kategorije tveganja

Koliko dela imate, je odvisno od tega, za kaj AI uporabljate, ne od tega, katero orodje uporabljate. Isti ChatGPT je pri pisanju objav na Facebooku nizko tveganje, pri razvrščanju prijav na delovno mesto pa visoko.

Večina tega, kar mala podjetja danes počnejo z AI, je v zadnjih dveh vrsticah. Primere uporabe po panogah smo zbrali v članku kako bo AI spremenil slovenska podjetja.

AI pismenost: kaj zadošča

4. člen od ponudnikov in uvajalcev zahteva, da sprejmejo ukrepe, ki podpirajo AI pismenost zaposlenih, ki AI uporabljajo. Digital Omnibus je dodal, da ni treba zagotoviti določene ravni znanja posameznika. To ni izpit ali certifikat, ampak dokazljiv trud.

Za malo podjetje praktično zadošča:

• Seznam AI orodij, ki jih uporabljate, in kdo jih uporablja.
• Kratek interni pravilnik: katera orodja so dovoljena, katerih podatkov ne vnašamo (osebni podatki strank, poslovne skrivnosti), kdo preveri rezultat pred objavo ali pošiljanjem. Primer pravilnika v šestih točkah je v članku ChatGPT za podjetja.
• Eno usposabljanje, kjer zaposleni vidijo, kje AI dela napake (izmišljena dejstva, zastarele informacije, napačni izračuni).
• Zapis, kdaj je bilo usposabljanje in kdo se ga je udeležil. Če pride inšpektor, je to dokaz.

Chatbot, AI vsebine in deepfake: preglednost od 2. 8. 2026

50. člen ima štiri dele, ki zadevajo tudi navadna podjetja:

• Pogovor z AI: ko človek komunicira z AI sistemom (chatbot, glasovni agent na telefonu), mora biti obveščen, da govori z AI, razen če je to iz okoliščin očitno. Najpreprosteje je stavek v glavi pogovornega okna ali na začetku klica. Kako to izvesti na strani, opisuje članek AI chatbot za spletno stran.
• Strojno označevanje: ponudniki orodij, ki ustvarjajo slike, zvok, video in besedilo, morajo izhod označiti strojno berljivo. To je naloga ponudnika orodja, ne vaša, a ne odstranjujte oznak.
• Deepfake: če objavite sliko, video ali zvok, ki je ustvarjen ali spremenjen z AI in prikazuje resnične osebe, kraje ali dogodke tako, da bi lahko delovalo pristno, morate razkriti, da je umetno ustvarjen. Pri očitno umetniških in satiričnih delih je dovolj razkritje, ki ne moti dela.
• Besedila za obveščanje javnosti: AI besedilo, objavljeno za obveščanje javnosti o zadevah javnega interesa, morate označiti, razen če ga je pregledal človek in zanj prevzema uredniško odgovornost.

Za navaden blog, oglas ali objavo na socialnih omrežjih, ki jo napišete s pomočjo AI in pregledate, oznaka po AI Act ni obvezna. Fotografija izdelka, ustvarjena z AI, ki prikazuje izdelek, ki ga ne prodajate v tej obliki, pa je lahko zavajajoča že po pravilih o varstvu potrošnikov.

Kdaj ste v visokem tveganju

Pri malih podjetjih je najpogostejši primer zaposlovanje. Če AI orodje razvršča življenjepise, izbira, kdo bo povabljen na razgovor, ali ocenjuje delo zaposlenih, je to po Prilogi III visokotvegano. Od 2. decembra 2027 bo moral uvajalec:

• sistem uporabljati po navodilih ponudnika,
• določiti osebo z ustreznim znanjem, ki odločitve nadzira in jih lahko spremeni,
• hraniti samodejne dnevnike sistema vsaj šest mesecev,
• pred uporabo na delovnem mestu obvestiti delavce in njihove predstavnike,
• ob resnem incidentu obvestiti ponudnika in nadzorni organ.

Če že uporabljate tako orodje, se zdaj vprašajte, ali odločitev v resnici sprejme človek. Do roka je dovolj časa, da postopek uredite, ne pa, da ga začnete šele novembra 2027.

Kdo nadzira in kakšne so globe v Sloveniji

Izvajanje v Sloveniji ureja Zakon o izvajanju uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (ZIUDHPUI, Uradni list RS, št. 85/2025). Organi za nadzor trga so AKOS, Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in Tržni inšpektorat, vsak na svojem področju. AKOS je enotna kontaktna točka, AI pismenost pa nadzira inšpekcija za informacijsko družbo.

Za prepovedane prakse in hujše kršitve zakon sledi uredbi: do 35 milijonov € ali 7 % svetovnega letnega prometa, za mala in srednja podjetja velja nižji od obeh zneskov. Številke so visoke, a namen nadzora v prvih letih je predvsem odprava nepravilnosti. Podjetje, ki ima seznam orodij, pravilnik in obvestilo na chatbotu, je na varni strani.

AI Act in GDPR

AI Act ne nadomešča GDPR. Če v AI orodje vnašate osebne podatke strank ali zaposlenih, morate še vedno imeti pravno podlago, pogodbo o obdelavi s ponudnikom orodja in to opisati v politiki zasebnosti. Za brezplačne različice orodij, ki vnesene podatke uporabljajo za učenje, to pogosto ni mogoče, zato za delo z osebnimi podatki uporabljajte poslovne različice. Smernice objavlja Informacijski pooblaščenec.

Kontrolni seznam AI Act za malo podjetje

Kar lahko uredite v enem tednu:

• Seznam vseh AI orodij v podjetju, kdo jih uporablja in za kaj.
• Za vsako orodje: ali ste uvajalec ali ponudnik in v katero kategorijo tveganja spada.
• Preverjeno, da nobena uporaba ni med prepovedanimi praksami.
• Interni pravilnik o uporabi AI in podatkih, ki se ne vnašajo.
• Usposabljanje zaposlenih z zapisom datuma in udeležencev.
• Obvestilo »pogovarjate se z AI« na chatbotu in glasovnem agentu.
• Pravilo za označevanje deepfake vsebin pred objavo.
• Za AI pri zaposlovanju: načrt človeškega nadzora do 2. 12. 2027.
• Pogodbe o obdelavi osebnih podatkov s ponudniki AI orodij.

Zaključek

AI Act za malo podjetje ni razlog, da AI ne uporablja, ampak razlog, da ga uporablja urejeno: s seznamom orodij, pravilnikom, kratkim usposabljanjem in jasnim obvestilom, kjer s strankami govori AI. Če uvajate chatbot, glasovnega agenta ali avtomatizacijo z AI in želite, da je od začetka skladna z AI Act in GDPR, nam pišite na strani AI rešitve.